Zgodovina vibratorjev

Vibratorji so se začeli pojavljati nekje proti koncu 19 stoletja, ko se je na splošno razcvetel razvoj različnih električnih naprav za domačo uporabo. Vendar se je po sramežljivih začetkih in praktično pozabi tovrstnih naprav s seksualno revolucijo v hipijevskih časih v uporabo vrnil tudi vibrator in do današnjih časih doživel nesluten razcvet. Danes je na voljo na stotine različnih vibratorjev, ki se razlikujejo po namembnosti, obliki, materialih, funkcijah in seveda tudi barvah.

Prvotna uporaba vibratorjev

Konec 19 stoletja je bil izumljen prvi električni vibrator. Narejen je bil kot medicinski pripomoček, ki bi pomagal zmanjševati bolečine. Ena izmed možnosti je, da je bil vibrator prvič uporabljen v bolnici Salpêtrière v Parizu leta 1878, kot izumitelj pa je naveden Romain Vigouroux. Sicer pa je vibrator razvijal tudi angleški fizik in izumitelj Joseph Mortimer Granville, ki ga označujemo kot očeta modernega elektromehanskega vibratorja. V svoji knjigi opisuje možnosti uporabe vibratorja pri zdravljenju funkcionalnih motenj in organskih bolezni z namenom blaženja bolečin. Prvi vibratorji so postali popularni med zdravniškim osebjem in so bili uporabljeni pri zdravljenju številnih bolezni moških in žensk, kot je naprimer histerija, artritis, zaprtje, amenoreja, vnetja in tumorji. Tudi nekateri ranjeni vojaki v prvi svetovni vonji so bili v bolnišnicah v Angliji, Franciji in Srbiji deležni zdravljenja z vibro terapijami.

Zdravljenje z vibratorjem

Prvotna uporaba vibratorja v medinske namene

Prvo oglaševanje vibratorjev

Okoli leta 1900 so začeli vibratorje oglaševati kot naprave za domačo uporabo. To je bilo v času razmaha različnih električnih naprav. Zgodnji primerek je vibrator Vibratile, ki so ga oglaševali kot zdravilo za glavobol in gube. V 20 letih prejšnjega stoletja so ti oglasi počasi izginili, saj so se vibratorji začeli pojavljati v pornografiji, začelo pa se je tudi bolj podrobno raziskovanje in razumevanje ženske seksualnosti, zato je povezava spolnosti in vibratorja za družbo postala nesprejemljiva.

Raziskovanje uporabe vibratorjev za žensko spolno stimulacijo

Tehnološka zgodovinarka Rachel Maines je v knjigi The Technology of Orgasm opredelila, da se je vibrator konec 19. stoletja v veliki meri razvil zaradi potreb zdravnikov za lažje izvajanje masaž ženskih spolnih organov, pogosto z razlogom zdravljenja histerije. Rachel navaja, da so to tehniko uporabljali vse od klasične antike v Evropi tudi v srednjem veku in modernih časih a nikoli na to niso gledali kot spolnost, saj ni prišlo do penetracije. Zdravniki so masažo genitalij dojemali kot težko in dolgočasno nalogo. Pravi tudi, da je bila prva uporaba vibratorja v bolnici Salpêtrière v Parizu namenjena točno tej masaži, ampak izumitelj Joseph Mortimer Granville zanika, da bi kadarkoli vibrator uporabljal v te namene. Dodatno Rachel trdi tudi, da uporaba vibratorjev v domačem okolju v začetku 20 stoletja v javnosti ni bila povsem odkrita, ampak je šlo za t.i. družbeno kamuflažo. Primer je namigujoč oglas iz leta 1908 za Bebout mehanski vibrator na ročno upravljanje, ki je vseboval stavek “Nežen, pomirjujoč, poživljajoč in osvežujoč. Izum ženske, ki pozna potrebe žensk.”.

Drugi zgodovinarji se z Rachel Maines ne strinjajo glede zgodovinske masaže ženskih spolnih organov za namene zdravljenja histerije in posledično, da so bili prvi vibratorji namenjeni temu. Ideja, da je bila stimulacija žensk do orgazma standardni tretma pri zdravljenju histerije je bilo zanikano kot da gre za izkrivljanje zgodovinskih virov in da če so se primeri zdravljenja s pomočjo vibratorja dejansko dogajali so bili ti omejeni na zelo ozko skupino pacientov. Rachel Maines je izjavila, da naj se njena teorija smatra bolj kot hipoteza in ne dejstvo.

The Technology of Orgasm

Naslovnica knjige The Technology of Orgasm, avtorica Rachel P. Maines

Vibratorji po letu 1960

Različne oblike vibratorjev

Danes je na voljo nešteto različnih vibratorjev

Skupaj s seksualno revolucijo v 60 letih prejšnjega stoletja se je ponovno pojavil tudi vibrator. 30. junija leta 1966 je Jon H. Tavel vložil zahtevek za patent “Brezžičnega električnega vibratorja za uporabo na človeškem telesu“, kar je predstavljalo sodoben osebni vibrator. Patent se je med drugim skliceval tudi na starejše patente iz leta 1938, kjer je šlo za ročno svetilko, ki pa je s svojo obliko puščala le malo dvoma o alternativni uporabi. Brezžični vibrator je bil patentiran 28. marca leta 1968 in je bil kmalu nadgrajen z dodatnimi funkcionalnostmi kot je naprimer več stopenj hitrosti vibriranja, izdelava iz enega kosa pa je pocenila proizvodnjo in olajšala čiščenje.

V 80 in 90 letih so vibratorji naglo pridobivali na prepoznavnosti v javnosti, še posebno pa po avgustu 1998, ko je izšla epizoda serije Sex v mestu, kjer Charlotte postane odvisna od uporabe Rabbit vibratorja. Marca 2009 je Oprah Winfrey v svoji pogovorni oddaji gostila Dr. Lauro Berman, ki je priporoča naj mame svoje hčerke pri 15 ali 16 letih poučijo o konceptu zadovoljitve z vibratorjem klitorisa. Danes vibratorje ne prodajajo samo specializirani sex shopi ampak tudi splošne veleblagovnice.

Leta 2013 so se začeli vse pogosteje izdelovati polnilni vibratorji, z namenom zmanjšanja vpliva na okolje, ki ga imajo številne izpraznjene baterije za enkratno uporabo.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vibrator